blog kupi zdaj

Bepopovka pri 40 letih končno pomirjena s preteklostjo in srečna


Tinkara Fortuna je širši slovenski javnosti znana kot vedno nasmejana članica zasedbe Bepop, a se za širokim nasmehom skriva še mnogo njenih obrazov. Pred dnevi je praznovala okroglo obletnico, in kot pravi, se ne počuti nič manj in nič več stara, kot ravno toliko, kot je – štirideset.

Tinkara Fortuna si za svoj rojstni dan ni želela ničesar posebnega, obdarila se je kar sama – s svojim knjižnim prvencem, otroško knjigo Fortuna – Planet iger, ki jo je zdaj izdala še v angleškem jeziku. »V zadnjih dveh letih sem veliko delala na sebi, na umiritvi svojega uma in res nimam nobenih velikih želja. Sploh pa ne materialnih. Lepo mi je v življenju in moja želja je le, da še naprej traja. Sem preprosta ženska in ne potrebujem veliko, da sem srečna in vesela,« pravi Tinkara, ki je zamisel za knjižico v angleškem jeziku dobila po pogovoru s turističnimi ponudniki: »Zdaj je primerna tudi za tuje turiste, ki bodo obiskali našo deželo. V pripravi pa imam že tudi naslednjo zgodbo za otroke.«
Izhaja iz plesno-glasbene družine
Tinkara, ki je ponosna mamica treh deklic – petnajstletne Taje, sedemletne Vite in petletne Flore, prihaja iz Celja. »Izhajam iz glasbene družine. Moj pokojni ati Mladen Zorec je pel pri skupini Ultra, mamin brat Tomo Hartman je pel z Igorjem Korošcem, pa tudi moja mami zelo lepo poje,« pravi o svoji družini. »Od nekdaj je bila moja prva ljubezen ples. Ko sem bila stara dvanajst let, je moja sestrična Vivian Trebičnik ustanovila plesno šolo. Pozneje, ko je Vivian nastopala pod imenom 2 Alive, sem plesala v njeni spremljevalni plesni skupini. Nastopale smo tudi med odmori na rokometnih in košarkarskih tekmah ter služile s tem kar dobro srednješolsko žepnino. Glede petja pa sem bila sprva zelo plašna. Prvič sem s pevsko točko nastopila na svoji valeti, kjer sva s sošolko ob kitarski spremljavi zapeli No Need to Argue skupine The Cranberries. Pri šestnajstih letih sem se na pobudo Igorja Korošca odločila nastopiti v radijski oddaji Full Cool Demo Top na Radiu Celje, v kateri so odkrivali mlade pevske talente. Z Madonnino pesmijo Take a Bow sem leta 1996 postala prva zmagovalka te nekoč priljubljene radijske oddaje. In potem je bila leta 2002 na Kanalu A objavljena avdicija v resničnostnemu šovu Popstars. Punce iz plesne skupine La viva smo se prijavile, a ko smo prišle na avdicijo, so nam povedali, da bo tam treba peti, in ne plesati. Tri iz skupine smo se odločile, da nastopimo, in vse tri smo tudi prišle med prvih trideset od skupaj skoraj tisoč prijavljenih. Tisti dan, ko sem bila izbrana v skupino Bepop, sem tudi izvedela, da se moja pogodba za določen čas spremeni v pogodbo za nedoločen čas za zaposlitev. Čudim se, kako mi je uspelo usklajevati vse obveznosti. Poleg redne službe, kjer sem delala za pultom v dveh izmenah, in nastopanja s skupino Bepop sem še študirala in bila solastnica plesne šole, kjer sem tudi poučevala.«
Podjetna od nekdaj
Nemirna podjetniška žilica je v Tinkari tlela ves čas, a odločitev, da gre na svoje, je sprejela šele predlani: »Po srednji šoli sem šla študirat na ekonomsko fakulteto v Maribor, a sem v tem obdobju začela redno študentsko delo pri Mobitelu v Celju. Tam sem opravljala počitniško delo že od šestnajstega leta dalje. Študij sem pustila, a sem ga pozneje, ko sem imela že družino, ob delu nadaljevala. Da sem v študentskih letih zaslužila še dodatno, sem sprejela številna priložnostna dela. Pet let sem bila tudi solastnica plesne šole BodiPOP in pozneje sem registrirala popoldanski s. p., ker sem bila vodja manjše skupine za prodajo naravne kozmetike. Vse to poleg redne službe. Podjetništvo me je zanimalo od nekdaj. Vedno sem imela polno glavo idej in ciljev, ki sem jih želela uresničiti. In ko takole pogledam nazaj, v večini zastavljene cilje tudi dosežem. Odločitev, da zapustim redno službo, se je zgodila v trenutku. Želela sem več predavati, se izobraževati, razvijati še na drugih področjih, področjih, ki so mi bolj pisana na kožo.«
Največji dosežek v življenju
Njena prva ljubezenska zveza se ni obdržala, a je kljub temu zdaj srečna: »To, da smo z nekdanjim partnerjem in njegovo ženo zdaj prijatelji, je moj največji dosežek v življenju. Da sem pomirjena s preteklostjo in da lahko vsak dan živim s polnimi pljuči, ponoči pa spim brez zamer in slabe vesti. Skupaj imamo pet hčerkic in to je res naše največje bogastvo,« priznava Tinkara, ki si vse dobro želi tudi za svoje hčerke: »To, da jih naučim, da čim prej pridobijo delovne navade, je zame prioriteta. Res si želim, da bi v življenju služile denar s tistim, kar jih bo veselilo, ne da bi bile ujete v sistemu. Zdaj, ko lahko primerjam redno službo in svobodnjaštvo, se še bolj zavedam, da je biti svobodnjak velik privilegij, a pod pogojem, da imaš dobre delovne in organizacijske navade, vztrajnost in vero vase, da zmoreš. Ne sme pa ti biti denar nikoli vodilo, ker drugače ti lahko v svobodnjaštvu hitro spodleti.«
Tako kot je pri svojem delu inovativna in samostojna Tinkara, tak je tudi njen mož. »S Petrom sva skupaj deset let. Tudi on je samostojni podjetnik, ki deluje pri več različnih projektih. V večini je avtoprevoznik in lučkar pri snemanju reklam ter občasno tudi filmov. Loti pa se marsičesa, tudi doma je zelo izviren in je za našo hišo veliko postoril sam. Od polaganja mavčnih plošč, sam je naredil otroško hiško, položil les na terasi in naredil visoke grede. Skupno nama je veselje do dela z lesom, zato sva se med karanteno lotila izdelave tudi kakšne skupne zadeve. Že sedem let živimo v hiši na Polzeli, poletja pa preživljamo v kampu v Savudriji. Sploh zadnja tri poletja so bila zame prekrasna, saj sem dejansko bila lahko z otroki večino časa kar na morju, kar prej ni bilo izvedljivo. Tudi zato sta mi moja samostojnost in svoboda zdaj tako zelo všeč.«