blog kupi zdaj

Ponoči jo obiskujejo duhovi, zato Neisha ne hodi rada spat


Priljubljena glasebnica je z letošnjim metanjem v morje zaključila, saj se je na polno vrgla v nove glasbene podvige.

Polno optimizma, a vseeno tako zgledno prizemljeno, pa imamo Neisho tokrat med pogovorom priložnost odkriti v povsem novi luči.

Kako si razlagate ezoteriko in mejne tematike?
Kje pa je meja? Mislite med 3D-svetom in tistim »fiktivnim« 5D? Vse, kar si lahko predstavljate, je lahko mogoče, še entiteto sredi dnevne sobe lahko po želji ustvarite sami z močjo misli in jo tudi poimenujete. Pa zato niste »šizo«. Mislim, da ljudje podcenjujemo energijo samo zato, ker je ne vidimo in je ne moremo prijeti.

Ste že kdaj obiskali astrologa ali terapevta, ki se ukvarja z napovedovanjem prihodnosti?
Enkrat sem bila pri »šlogarci«–, ker sem obisk dobila kot darilo za rojstni dan. Dvakrat sem bila na dušnem »readingu«. Slednje ima več smisla. Pri branju kavne usedline pa je bilo »ohoho« improvizacije. To, in pa ker znam prebrati iz človeka, kdaj ga kaj blodi. Bliže sta mi kanaliziranje in intuitivnost.

Kaj pa vpogled v vašo preteklost – ste ga naredili, morda veste, kaj ste bili v preteklem življenju?
Glede na »reading« gospe iz Grosupljega sem imela najprej sirotišnico, pomagala veliko otrokom ter se razdajala, zatem sem bila pa neki bogatunski sin vladarja, ki je po njegovi smrti pognal celo kraljestvo v »maloro« v enem letu. Neka Kavkazinja mi je rekla, da sem vodila bordel nekje v Srednji Ameriki. Skratka pestro …

In kako so vaša pretekla življenja zaznamovala vaše sedanje?
Kaj pa vem. Niti je fajn prerezati, karkoli je že od tega morebiti res, in zaživeti svobodno. Se pa močno zavedam, da se v tem življenju šele učim biti ženska in se šele učim ljubiti ter se prepuščati brezpogojnosti ljubezni. To ni lahka naloga zame predvsem zato, ker primarno razmišljam z instinktom in sem navajena na samost. Mislim, da so prejšnja življenja bila, kar so pač bila, če se čutimo, da smo na misiji popravljanja »škode« iz preteklosti, potem to popravimo z zgledom v sedanjosti, ampak raje razmišljajmo o tem, kaj smo podedovali od svojih prednikov in kaj »vlečemo« iz roda v rod v družini. To je z mojega vidika pomembno. Začenši pri dednih boleznih in njihovi psihosomatiki.

Vam je lažje živeti z razumevanjem, zakaj se vam kaj dogaja, ali vam je bilo kdaj žal, da poznate ozadja?
Vse se dogaja logično, posledično. Na primer odnos, v katerem smo trpinčeni, nas uči samospoštovanja in postavljanja osebnih mej. Če ne bomo lekcije osvojili, bomo palico »fasali« še enkrat. Po možnosti še debelejšo. Žal te šole niso nič kaj prijazne. Saj tudi življenje in svet nista prijazna. Obstajajo samo prijazna bitja.
Včasih nas majhna nesreča obvaruje pred veliko nesrečo. Mogoče smo zaradi zloma noge odpovedali let, pa še dobro, ker je letalo strmoglavilo. Ogromno takih zgodb je. Včasih se vrata, na katera trkamo, ne odprejo, ker so pač napačna za nas, in to spoznanje nas vodi bližje pravim vratom.
Mislim pa, da bodo sanje in želje brez usmerjene energije in načrta vedno le sanje in želje. Ampak potem ne jamraj, da se ti nič ne dogaja. Ni se težava »ustvariti«, težava je vstati in skomunicirati s svetom. Mojstri zavlačevanja smo in mojstri valjanja po kavču znotraj svoje udobne cone. Tudi zame to velja, sploh ker mi čas in minevanje prav nič ne pomenita. Zame je preteklost nekaj, kar mi sedi na desni rami, prihodnost pa na levi rami, glavo imam pa tukaj in zdaj. Taki ljudje, kot sem jaz, težko »spuščajo« in odpuščajo, se zelo navežejo, dajo vedno vse od sebe v vsaki obliki odnosov in imajo taka pričakovanja tudi do drugih, težko pa so tudi vzhičeni in cepetajo od navdušenja, ker so močni kreatorji vsega, kar se nam dogaja, in se jim to zdi logično posledično.

Ste konkretno doživeli kakšno situacijo, ki ste si jo prevedli kot dokaz, da nad nami obstaja nekaj, česar ne poznamo, a vseeno je?
Seveda ... nočni obiski – duhovi, ki so bili konkretne umrle osebe z imenom in priimkom. Iti spat ni ravno moja najljubša stvar. Noč ima res svojo moč, žal ne v pozitivnem smislu ... Tudi krepčilen spanec je pri meni redkost.

Verjamete v angele?
Jaz jih jemljem kot neke meddimenzionalne surferje, šepete, zdravilce in pomočnike, ki se prikažejo v obliki barv. Prosite kdaj Mihaela, da vam pomaga najti parking, deluje!

V kaj pa najbolj zaupate – verujete?
Svojemu višjemu jazu, ki se je zlil z mojim jazom – šepetu lastne duše. Zaupam tudi občutku v trebuhu, zaupam prasili, zaupam ljubezni, kreatorju vesolja – Bogu ..., da bo na koncu vse okej.

Vas zanima, zakaj Neisha krši meje dostojnega? Kliknite TUKAJ!